Gospodarstveniki priA?akujemo sprejetje manjkajoA?ega drA?avnega prostorskega naA?rta za severni del trase 3. razvojne osi A?e pred koncem letoA?njega leta order diflucan

 

V zvezi s problematiko gradnje severnega dela tretje razvojne osi se bodo predstavniki gospodarstva z obmoA?ja savinjsko-A?aleA?ke in koroA?ke regije (druA?b Gorenje, d.d., BSH HiA?ni aparati d.o.o., Adient Slovenij Gradec d.o.o. in Bijol, d.o.o.) v ponedeljek, 19. decembra 2016, sestali z ministri dr. Petrom GaA?perA?iA?em, Zdravkom PoA?ivalA?kom in Andrejo KatiA?. Gospodarstveniki od Vlade RS priA?akujemo, da izpolni svojo obljubo, ki jo je dala na obisku na KoroA?kem – da A?e pred koncem leta 2016 sprejme drA?avni prostorski naA?rt (DPN) za drA?avno cesto od prikljuA?ka A�entrupert na avtocesti A1 do prikljuA?ka Velenje jug.

Na obmoA?ju severnega dela tretje razvojne osi deluje 2.300 gospodarskih druA?b in 3.800 samostojnih podjetnikov, ki so povezani z dobavitelji na obmoA?ju vse Slovenije in tudi tujine, kjer so tudi njihovi glavni trgi, ob tem pa A?e 17 zadrug. Gospodarske druA?be na tem obmoA?ju ustvarijo veA? kot 4 milijarde evrov letnega prometa. V gospodarstvu so tudi moA?ni industrijski razvojni centri, ki so odvisni od zaposlovanja strokovnjakov iz A?irA?e okolice. Ustrezna infrastrukturna povezava je za gospodarstvo vsekakor A?ivljenjskega pomena, saj bi gradnja prometnice prispevala k poveA?anju konkurenA?nosti obmoA?ja ob razvojni osi, izboljA?ala dostopnost in okrepila institucionalne, predvsem pa gospodarske povezave z drugimi regijami ter sosednjimi drA?avami.

Na obmoA?ju omenjenega dela trase A?ivi veA? kot 130.000 prebivalcev, frekvenca prometa med avtocesto in Velenjem pa A?e danes moA?no presega frekvenco prometa na marsikaterem odseku avtocest ali hitrih cest.

Gospodarstveniki v savinjsko-A?aleA?ki in koroA?ki regiji na A?edalje slabA?e stanje cestne infrastrukture opozarjamo A?e vse od leta 2002. Samo v Gorenju dnevno pretovorijo 600 poA?iljk, katerih distribucija se v veliki veA?ini (90 odstotkov) zaradi potreb in zahtev kupcev izvaja s kamionskimi prevozi, kar pomeni 600 kamionov na dan samo iz omenjene druA?be. A?e bi priA?teli A?e promet ostalih podjetij iz predelovalnih dejavnosti, da drugih dejavnosti niti ne omenjamo, bi bila A?tevilka, ki kaA?e izjemno intenzivnost logistiA?nih procesov v naA?ih regijah, A?e nekajkrat viA?ja. V gospodarstvu je na tem obmoA?ju 30.500 delovnih mest, ki poslediA?no zagotavljajo A?e dodatna delovna mesta tako v regiji kot tudi A?irA?e.

Tako po obsegu prihodkov, kot po A?tevilu zaposlenih so v tem gospodarskem prostoru s skoraj dvema tretjinama daleA? na prvem mestu predelovalne dejavnosti. Omenjene druA?be so tudi nosilec izvoza, ki sicer predstavlja 51 odstotkov prihodkov gospodarstva savinjsko-A?aleA?ke regije in 54 odstotkov prihodkov koroA?kega gospodarstva. Na tem obmoA?ju imamo drugega najveA?jega slovenskega izvoznika a�� Gorenje in A?tevilne druge izrazito izvozno usmerjene druA?be, kot so BSH HiA?ni aparati Nazarje, TAB, SIJ Metal Ravne, KLS Ljubno, Plastika Skaza itd., ki so hkrati tudi najveA?ji zaposlovalci.

Prav od druA?b s podroA?ja predelovalnih dejavnosti, ki morajo biti konkurenA?ne na globalni ravni, A?e A?elijo dolgoroA?en obstoj in uspeh, pa se hkrati priA?akuje, da bodo odprle veA?ino od 2.000 novih delovnih mest v savinjsko-A?aleA?ki regiji, ki so nujna, da bi se izognili socialni katastrofi ob prestrukturiranju energetskega sektorja. Za odpiranje novih delovnih mest moramo ustvariti ustrezne razmere, pri A?emer je na prvem mestu ustrezna infrastruktura. Brez slednje tudi ni mogoA?e priA?akovati realnega interesa investitorjev.

Prihodnji razvoj regij je torej nesporno odvisen predvsem od uspeA?nega razvoja gospodarstva, vendar pa so veA?je nadaljnje investicije zaradi slabe infrastrukturne povezave postavljene pod vpraA?aj.

Zaradi vsega navedenega ne moremo razumeti, da od leta 2004, ko je drA?ava zaA?ela postopek umeA?A?anja trase v prostor, v dvanajstih letih ni A?e niti zaA?ela z gradnjo. Prav tako ne moremo razumeti, da lahko manjA?e skupine ali celo posamezniki z argumentom ogroA?anja kmetijskih zemljiA?A? ovirajo prihodnji razvoj celotnega obmoA?ja, vezanega na severni del trase tretje razvojne osi. Dejstvo je, da le pribliA?no trije kilometri trase (oziroma 70 hektarov) potekajo po ravninskem delu, kar je v primerjavi z avtocestnim odsekom Maribor-Murska Sobota zanemarljivo.

Ker dogajanje v zvezi z gradnjo tretje razvojne osi spremljamo zelo pozorno, tudi vemo, da vsakrA?no ponovno spreminjanje trase severnega dela tretje razvojne osi pomeni veA?letni zamik zaA?etka gradnje. Zato apeliramo na ministre in premierja, da vlada konA?no sprejme odloA?itev glede trase in zaA?ne z nadaljnjimi ukrepi za A?im hitrejA?i zaA?etek gradnje razvojne osi na tem obmoA?ju. SklicujoA? se na vse navedene argumente tako zahtevamo, da Vlada RS izpolni svojo obljubo in A?e pred koncem leta 2016 sprejme drA?avni prostorski naA?rt (DPN) za odsek A�entrupert-Velenje jug. Sprejetje DPN je namreA? tudi nujna osnova za prihodnje aktivnosti, ki bi omogoA?ale pridobivanje nepovratnih evropskih sredstev za financiranje gradnje tretje razvojne osi.

Ob tem znova poudarjamo, da nobena druga trasa ne more veA? biti alternativa v DPN naA?rtovani trasi, saj bi lahko imelo vsakrA?no nadaljnje odlaA?anje in poslediA?no A?asovni zamik gradnje hitre ceste usodne posledice za naA?e gospodarstvo.

 

Predsednica SA�GZA�A�A�A�A�A�A�A�A�A�A�A�A�A�A�A�A�A�A�A�A�A�A�A�A�A�A�A�A�A�A�A�A�A�A�A�A�A�A�A�A� Predsednica GZS OZ KoroA?ka
price of silagra in india

  1. Cvetka Tinauer Mojca Kert
  2. Pills

 

Izjavi se pridruA?ujejo tudi vsa veA?ja podjetja v obeh regijah in A?lani upravnih odborov obeh zbornic.

vir:GZS http://hotelshin.ru/?p=376

PUSTITE KOMENTAR